Izvršba na plačo po zadnjih novelah – ZIZ-J in ZIZ-K

Namen seminarja

Delodajalci se dostikrat znajdejo v negotovosti, ko glede posameznega delavca prihajajo različni sklepi, tako sodni kot davčni, poseben problem pa prinaša še upravno-izplačilna prepoved, s katero delavec prostovoljno dovoli obremenitev dela plače. Delodajalci so odškodninsko odgovorni, če sklepa o izvršbi ne izvršijo (pravilno), oziroma, če ne upoštevajo pravilnega vrstnega reda in obsega izvršitve.

V zadnjem letu je bilo začetih skoraj kot 10.000 postopkov osebnega stečaja, v katerih pa veljajo posebna pravila glede stalnih denarnih prejemkov dolžnika. Delodajalci so dolžni upoštevati zgolj sklep (stečajnega) sodišča o izterjavi stalnih prejemkov. Z zadnjo Novelo ZFPPIPP-G , ki je pričela veljati 26. aprila 2016, je določena tudi neposredna uporaba pravil Zakona o izvršbi in zavarovanju glede omejitev izvršbe na plačo in druge stalne prejemke, kar bistveno spreminja dosedanjo ureditev in tudi izvrševanje sklepov o izterjavi stalnih prejemkov.

Z Novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J), ki je pričela veljati 30. julija 2014, je prav pri izvršbi na plačo precej bistvenih sprememb in dopolnitev dosedanje ureditve. Spremembe se nanašajo na določila o omejitvah in izvzetju prejemkov iz izvršbe in natančnejšo ureditev prejemkov, na katere je mogoče seči z izvršbo. Dopolnjena je ureditev upravno izplačilne prepovedi, spremembe pa se nanašajo tudi na vprašanja vrstnega reda sklepov o izvršbi ter možnosti ustavitve izvršbe v primeru prenizkih prejemkov.

Z zadnjo Novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-K), ki je pričela veljati 4. avgusta 2015, se ponovno spreminjajo prav določbe glede izvršbe na plačo in sicer višina omejitve, ki je po novem 76 odstotkov (bruto) minimalne plače, spremembe pa so tudi pri prejemkih, izvzetih iz izvršbe. Dopolnjena in spremenjena je tudi ureditev uveljavljanja višje omejitve zaradi preživljanja družinskega člana, dodane pa so še omejitve na veteranski dodatek tako, da je nanj mogoče poseči z izvršbo zgolj glede privilegiranih terjatev.

Udeleženci pa boste seznanjeni tudi z vsemi spremembami Novele ZIZ-L, ki je pričela veljati 11. aprila 2018.

Pri izvrševanju sklepov o izvršbi pa se delodajalcem pogosto pojavljajo vprašanja:

• V kakšnem vrstnem redu je treba izvrševati posamezne sklepe sodišča (»navadni« sklep – sklep za preživnino) ali davčnega organa in upravno-izplačilno prepoved?
• Ali sklep o davčni izvršbi "prehiti" ostale sklepe, ki se že izvršujejo? Ali sklep za preživnino prehiti tudi sklep o davčni izvršbi?
• Kdaj in v katerem primeru obveščati sodišče o izvršitvi – neizvršitvi sklepa? Ali je treba obvestiti tudi upnika?
• Kakšne podatke o dolžniku in njegovi plači lahko zahteva upnik od delodajalca?
• Ali je dovoljeno zarubiti povračilo stroškov za prehrano in prevoz na delo, potnih stroškov in dnevnic, ter regres, jubilejne nagrade, odpravnino?
• Kako pravilno ravnati v primeru, če je zoper delavca začet postopek osebnega stečaja?
• Kdaj se v primeru osebnega stečaja delavca upoštevajo tudi navodila stečajnega upravitelja in kdaj zgolj sklep (stečajnega) sodišča?
• Kako izvršiti (najbolj pogost) sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine? Ali ga izvršimo samo za plačo ali tudi za ostale prejemke?
• Kakšen pomen ima upravna-izplačilna prepoved na plačo? Ali lahko delavec dovoli upravno-izplačilno prepoved tudi v breme svoje minimalne plače?